Predstavitev krajev in lokacija
Do nas se lahko pripeljete iz različnih smeri:
-iz Ljubljane,
-z Bleda po dolini Radovne,
-iz Italije čez mejni prehod Rateče,
-iz Avstrije čez mejni prehod Korensko sedlo ali skozi Karavanški predor.
-iz Ljubljane,
-z Bleda po dolini Radovne,
-iz Italije čez mejni prehod Rateče,
-iz Avstrije čez mejni prehod Korensko sedlo ali skozi Karavanški predor.
Mojstrana leži
ob izlivu Triglavske Bistrice v Savo Dolinko na nadmorski višini 641 m.
Gručasto naselje s 1213 prebivalci stoji na samem vstopu v Triglavski
narodni park, na stiku doline Vrata z Zgornjesavsko dolino. Nastanek in
razvoj kraja sta tesno povezana s fužinarstvom, saj so konec 14.st. v
bližini začeli kopati in taliti železovo rudo. Vas je bila prvič pisno
omenjena leta 1590, ime pa naj bi dobila po mojstrih in obrtnikih.
Vrhunec turizma je Mojstrana doživela v obdobju med obema svetovnima
vojnama, ko je bila turistično tako razvita kot Kranjska Gora. V kraju
se je razvilo več vrst turizma: letoviščarski, planinski in lovski
turizem. V Mojstrani si lahko ogledate cerkev Sv. Klemena, Triglavsko
muzejsko zbirko in nekaj zanimivih hiš. Po nekajletnem mirovanju ponovno
obratuje manjše smučišče z vlečnico, ki je pozimi izredno dobro
obiskano. Iz Mojstrane vodijo tri čudovite alpske doline v samo osrčje
Triglavskega narodnega parka, zato je vas postala pomembno izhodišče za
planinske ture v Julijske Alpe.
Dovje
Na sončni legi (703 m n.v.) pod Karavankami leži gručasta vas s 611 prebivalci. Stisnjena pod strma pobočja je vas s tisočletno tradicijo dobila ime Dovje po dolgih njivah, ki so jih v terasah pod vasjo skozi stoletja oblikovali marljivi vaščani. Prvič se posest Dovjega omenja 1015 in 1033, ko jo je cesar podaril freisinškim škofom. Vas je ohranila kmečko tradicijo in mnoge alpske arhitektonske značilnosti, kot npr. polkrožna vhodna vrata v kmečke hiše. Na sredi vasi stoji obnovljena kovačnica, zdaj trgovina Pr' Katr' in sedež Razvojne zadruge. Na Dovjem stoji farna cerkev Sv. Mihaela, katere arhitekturni slogi se mešajo od gotike dalje. Na pokopališču, počivajo mnogi, ki so izgubili življenje v Julijcih. Pod vasjo stoji spomenik Jakobu Aljažu, dovškemu župniku, domoljubu, skladatelju in planinskemu delavcu, ki je služboval na Dovjem od leta 1889 do smrti leta 1927. Dovje je idealno izhodišče za ture v Karavanke (Kepa 2143 m, Baba 1891 m, Rožca 1587 m).
Na sončni legi (703 m n.v.) pod Karavankami leži gručasta vas s 611 prebivalci. Stisnjena pod strma pobočja je vas s tisočletno tradicijo dobila ime Dovje po dolgih njivah, ki so jih v terasah pod vasjo skozi stoletja oblikovali marljivi vaščani. Prvič se posest Dovjega omenja 1015 in 1033, ko jo je cesar podaril freisinškim škofom. Vas je ohranila kmečko tradicijo in mnoge alpske arhitektonske značilnosti, kot npr. polkrožna vhodna vrata v kmečke hiše. Na sredi vasi stoji obnovljena kovačnica, zdaj trgovina Pr' Katr' in sedež Razvojne zadruge. Na Dovjem stoji farna cerkev Sv. Mihaela, katere arhitekturni slogi se mešajo od gotike dalje. Na pokopališču, počivajo mnogi, ki so izgubili življenje v Julijcih. Pod vasjo stoji spomenik Jakobu Aljažu, dovškemu župniku, domoljubu, skladatelju in planinskemu delavcu, ki je služboval na Dovjem od leta 1889 do smrti leta 1927. Dovje je idealno izhodišče za ture v Karavanke (Kepa 2143 m, Baba 1891 m, Rožca 1587 m).
[LOKACIJA] [PRENOČIŠČA] [GOSTINSTVO] [KULTURNE ZNAMENITOSTI] [NARAVNE ZNAMENITOSTI] [IZLETI] [PRIREDITVE] [OBVESTILA] [POVEZAVE]
