Naravne znamenitosti
DOLINA VRATA
Iz Mojstrane vodijo tri čudovite alpske doline v samo osrčje Julijskih Alp, v podnožje najvišjega vrha Triglava (2864 m), Vrata, Kot in Krma. Dolina Vrata se razteza od Mojstrane do vznožja severne stene Triglava in spada med pokrajinsko najlepše doline Julijskih Alp.
Glavni vodotok doline Vrata je Triglavska Bistrica, ki se nato v Mojstrani izlije v reko Savo Dolinko. Poleg Bistrice je v Vratih stalni vodotok le še Peričnik. V času medledenih dob je Bistrica odnašala in nanašala material, ki ga je ledenik pustil za seboj. To so večinoma različno veliki in slabo zaobljeni apnenčasti prodniki, ki so se sprijeli v konglomerat. Ker so konglomeratne plasti različno odporne, je Bistrica v srednjem delu doline s spodjedanjem ustvarila previse, t.i. Galerije.
Vrata so lahko dostopna dolina, saj po njej vodi makadamska cesta, ki je deloma asfaltirana. Od začetka doline do slapu Peričnik je urejena pešpot ob desnem bregu Bistrice, nato pa še pešpot pod Galerijami skoraj do konca doline.
SLAP PERIČNIK
V dolini Vrata, na poti proti Aljaževemu domu, po približno štirih kilometrih uzremo enkraten slap, ki prosto pada 52 metrov globoko v dolino. Od Koče pri Peričniku (750 m) pridemo v desetih minutah do kotanje, kamor pada slap. Od tod se lahko povzpnemo še k zgornjemu slapu, ki prav tako prši čez konglomeratno steno, vendar je njegova višina le 16 metrov. Slap Peričnik je po priljubljenosti in obiskanosti med najbolj znanimi slovenskimi slapovi. Tudi pozimi je slap izredno slikovit, saj zamrzne v nešteto ledenih kapnikov in sveč. Posebna privlačnost slapu je tudi ta, da se pod njim lahko sprehodimo, tako da gremo za slapom na drugo stran.
TRIGLAV IN TRIGLAVSKA SEVERNA STENA
Kjer se cesta konča, je od parkirišča 200 metrov do Aljaževega doma (1015 m), ki je najpomembnejše izhodišče za številne vzpone na Triglav, Škrlatico, Stenar itd. Za Slovence je imel Triglav (2864 m) od nekdaj simbolni pomen, od osamosvojitve države pa še posebej. Po njem se imenuje
tudi edini slovenski narodni park. Pogost cilj planincev je dostopen iz dolin Vrata, Kot in Krma, iz Trente, s Pokljuke in iz Bohinja.
Severno Triglavsko steno uvrščajo med najmogočnejše stene v Alpah. Mogočen vtis naredi stena predvsem zaradi širine (3 km) in višine (ca. 1000 m). Največja višinska razlika je okrog 1200 metrov, povprečna nagnjenost pa znaša 45 stopinj. Steno prekinjajo v navpični smeri stebri in grape, po katerih potekajo številne alpinistične smeri. Med najbolj znanimi stebri so Slovenski, Nemški in najmogočnejši Centralni steber. Najdaljša plezalna smer poteka iz doline do vrha Triglava. Prvič je steno leta 1890 preplezal trentarski lovec Berginc po t.i. Slovenski smeri. Med alpinisti so posebej čislane smeri preko Čopovega stebra, Sfinge in Zlatorogovih polic. V zahodnem delu stene je ob geološkem prelomu najnižja točka, prelaz Luknja (1758 m), starodaven prehod med dolinama Save in Soče. Triglavska severna stena
DOLINA KOT
Iz doline Kot je eden lažjih in hitrih dostopov na Triglav, saj za pot do Staničevega doma potrebujete dobre 4 ure. Dostop je možen po gozdni cesti do Lengarjevega rovta (1000 m, 3 km). Tu ni planinskih postojank, zavetišče za planince nudijo le svisli na Lengarjevem rovtu. V zgornjem zatrepnem delu ledeniško preoblikovane doline lahko občudujemo stene Rjavine (2532 m), Luknje peči (2245 m) in Vrbanove špice (2408 m).
DOLINA KRMA
Krma predstavlja najlažjo, a obenem najdaljšo varianto poti na vrh očaka. Pozimi je raj za turno smučanje. Dolina je dolga približno sedem kilometrov in je vzhodno nadaljevanje doline Radovna. Zaključuje se pogledom na Rjavino (2532 m), Tosc (2275 m) in Vernar (2225 m). Dostop do konca doline Krma je možen po cesti iz Mojstrane skozi Zgornjo Radovno do Zasipske planine (8 km, peš 2 uri). Na Zasipski planini stoji Kovinarska koča (870 m), od koder se v približno šestih do sedmih urah povzpnemo na vrh Triglava.
JULIJSKE ALPE IN TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Julijske Alpe so najvišja visokogorska skupina v Sloveniji z najvišjim slovenskim vrhom Triglavom (2864 m), ki se dviga v njenem osrčju. Večino površja Julijskih Alp pokriva Triglavski narodni park, ena tretjina pa sega celo v Italijo. Ime Julijske Alpe prihaja iz imena mesta Čedad, ki je v antičnih časih nosil ime Forum Iulii. Upravno je ozemlje narodnega parka razdeljeno med 7 občin, znotraj ozemlja leži 25 naselij, upravlja ga Javni zavod TNP. Prvo idejo o narodnem parku je že leta 1908 podal prof. Anton Belar (o parku nad Komarčo), ki je bila nato uresničena v letu 1924. Leta 1981 se je park razširil na današnjo velikost 83.807 ha ozemlja, ki se deli na osrednji del (55.332 ha) in obrobni del (28.475 ha). Namen TNP je varovati največje naravne vrednote narodnega in mednarodnega pomena, skrbeti za kulturno krajino in ohraniti kulturno dediščino, zagotavljanje možnosti za življenje stalno naseljenega prebivalstva v parku in za sonaravni razvoj, usmerjanje obiskovalcev v doživljanje narave in njej ustrezajoče vrste rekreacije. ( Panoramski pogled s Triglava - za povečavo klikni 2 x )
RADOVNA
Ime Radovna nosijo naselje, reka in 20 kilometrov dolga dolina, ki sega od dolin Krma in Kot do Radovljiške kotline. Ozka dolina leži med pobočji Mežakle in Pokljuke, pokrivajo pa jo grbinasti travniki. Značilna grbinasta oblika je posledica odlaganja talne morene ledenika, ki pa zaradi izravnavanja in s tem hitrejše obdelave tal žal izginja. Reka Radovna izvira v Zgornji Radovni, kmalu pod Gogalovo domačijo. Pred isto domačijo stoji velikanska lipa. Drevo, ki je pravzaprav lipovec, je visoko približno 25 metrov, deblo ima premer dobra 2 metra. Drevo redno cveti in je v celoti olistano, krošnja je kroglasta, brez suhih vej in bogato razrasla. Po mnenju strokovnjakov je lipovec star okrog 500 let.
KARAVANKE
Mejno gorovje med Slovenijo in Avstrijo ima značilno vzhod-zahod smer hrbtov in dolin, ki si sledijo kot karavana; od tod izvira ime Karavanke. Gorska veriga je dolga okoli 100 kilometrov. Zahodni del je višji, tu sta najvišja vrhova Stol (2236 m) in Kepa (2143 m), ki sta v naši neposredni bližini in priljubljeni planinski točki. Čez Karavanke je vedno tekel živahen promet, še vedno potekajo ceste čez iste prevale (Jezerski vrh 1218 m, Ljubelj 1058 m, Korensko sedlo 1073 m). Razvil se je gorski turizem (19 planinskih domov) in smučarska središča - Peč, Peca, Zelenica.
SAVA DOLINKA
Reka Sava Dolinka je ločnica med obema gorovjema, Karavankami in Julijskimi Alpami. Izvira v Tamarju kot slap Nadiža, ponikne in podzemno teče skozi dolino Planice do Zelencev, kjer ponovno pride na dan v jezercu zelene barve. Sava Dolinka skupaj s Savo Bohinjko pri Radovljici ustvari najdaljšo slovensko reko, Savo. Po slovenskem ozemlju teče 221 km dolgo, do izliva v Donavo pa še nadaljnjih 700 km.
