Triglav in Severna stena

Kjer se cesta konča, je od parkirišča le 200 metrov do Aljaževega doma (1015 m). Tu je najpomembnejše izhodišče za številne vzpone na Triglav, Škrlatico, Stenar itd. Za Slovence je imel Triglav (2864 m) od nekdaj simbolni pomen, od osamosvojitve države naprej pa še posebej. Po njem se imenuje tudi edini slovenski narodni park.Triglav je pogost cilj planincev in je dostopen iz dolin Vrata, Kot in Krma, iz Trente, s Pokljuke in iz Bohinja.

Severno Triglavsko steno uvrščajo med najmogočnejše stene v Alpah. Mogočen vtis naredi predvsem zaradi širine (3 km) in višine (okrog 1000 m). Največja višinska razlika je okrog 1200 metrov, povprečna nagnjenost pa znaša 45 stopinj. Steno prekinjajo v navpični smeri stebri in grape, po katerih potekajo številne alpinistične smeri. Med najbolj znanimi so Slovenska smer, Nemška smer in najmogočnejši Centralni steber. Najdaljša plezalna smer poteka iz doline do vrha Triglava. Prvič je steno leta 1890 preplezal trentarski lovec Berginc po Slovenski smeri. Med alpinisti so posebej čislane smeri preko Čopovega stebra, Sfinge in Zlatorogovih polic.

V zahodnem delu stene je ob geološkem prelomu najnižja točka, prelaz Luknja (1758 m), starodaven prehod med dolinama Save in Soče.