Dobrodošli v objemu triglavskih pravljic!

Slavko Rabič

Sestavni in pomembni del projekta Gorniške vasi so domačini, varuhi naše narave in vrtnarji naših lepot. Morda se od domačinov, predvsem kmetov, pričakuje: kmetije odprtih vrat, turizem na kmetiji ... Najprej moramo zaščititi kmetije in prebivalce naših vasi, ki skrbijo za trenutni videz in stanje naših krajev, šele nato bodo lahko spontano razvijali in ustvarjali dodano vrednost, saj bodo videli priložnosti in koristi.

Turizem danes: moti hrup zjutraj, moti hrup strojev, pa smrdi, pa petelin in osel se oglašata, pa poleti se kadi s senikov prah ... Turistični letaki oglašujejo mir in spokojnost. Res? Na vasi? Ko se obiskovalci sprehajajo skozi vas, naj bi občutili prijaznost, gostoljubje in ustrežljivost domačinov. Ob kakšnih pogojih pa to doseči? Ko nekoga pustiš delati, ali ko ga omejuješ?

Kako takšno stanje vzpostaviti, je izziv sedanjega časa. Ob pohlepu po čim večjem zaslužku, ko človek ne gleda več na ljudi okoli sebe in sobivanje z drugimi, je v glavah le: jaz, moje pravice, moja svoboda. Do kod lahko to seže? Ljudje vendar živimo v skupnosti in eden brez drugega ne moremo, če želimo doseči določen cilj.

Vsi akterji se bomo morali odločiti za visokokakovostno ponudbo, usluge zaračunati in del zaslužka vlagati nazaj v kraj. Manj bo postalo več! Ali res želimo masovni turizem, ki pušča za seboj le smeti, dodane vrednosti pa ni? Vsak krajan bo vesel takrat, ko bo v glavi nosil zavest, da je del zgodbe, čeprav se na ulici turistu samo posmeji ali ga pozdravi.

Najprej je treba doseči sožitje in kompromis z domačini! Pošteno predstaviti vse prednosti in slabosti, brez fige v žepu, nato pa sprejeti kompromisno rešitev, ki domačinov ne bo omejevala na nobenem področju. Na primer, vožnja s traktorji ob nedeljah se ne more omejiti, ker je določena kmetijska dela potrebno opraviti le na določene oz. vremensko ugodne dneve v letu. Zato je treba zamenjati retoriko in ne posvečati pozornosti le turistom. Naj znaki in zapornice veljajo za vse. Vsi prebivalci moramo obiskovalce osveščati, da se povsod ne da priti z avtom, ker obstaja na vasi osebna lastnina in to je treba spoštovati. Lastnikom prinaša zaslužek in korist, za obiskovalce pa to pomeni, da se tja ne more.

Veliki premiki so potrebni v naših glavah, da, a s sodelovanjem bomo to hitreje dojeli.

 

Slavko Rabič, predsednik Agrarne skupnosti Dovje - Mojstrana