Kulturne znamenitosti
CERKEV SV. MIHAELA NA DOVJEM
Župnijsko cerkev Sv. Mihaela so zgradili v začetku 14.st. Stili so različni, sledijo si od gotike dalje, saj so cerkev velikokrat prezidali. Leta 1829 je bila prezidana v neorenesančnem slogu in krita s skodlami (macesnove klane deske na strehi). Tabernakelj je v osnovi še gotski. V zakristiji so odkrili čudovito fresko, ki prikazuje Jezusovo križanje. Njene točne starosti ne poznajo, delno so jo že restavrirali. Na pokopališču ob cerkvi so pokopani planinci, ki so se ponesrečili v Triglavskem pogorju. Eden najbolj znanih je bil Klement Jug. Na Dovjem je kar 38 let služboval župnik Jakob Aljaž (1845-1927), ki se je s svojim delom in požrtvovalnostjo zapisal v zgodovino Slovencev. Nedeljska maša na Dovjem je ob 8 uri.
Župnišče, Dovje 105 - tel 04 5891 050
CERKEV SV. KLEMENA V MOJSTRANI
Podružnična cerkev Sv. Klemena naj bi po ljudskem izročilu nastala na mestu, kjer sta leta 868 prenočevala brata Sv. Ciril in Metod, ko sta nesla kosti Sv. Klemena papežu v Rim. Najprej je bila na tem kraju postavljena romanska kapela ovalne oblike s precej nizkim obokom. Cerkvena podružnica, ki se prvič omenja leta 1689, spada pod dovško faro. V baroku so cerkev nekoliko podaljšali, dodali dve okni v zahodni steni in prizidali zvonik. Zadnjo prezidavo je cerkev doživela v 19.st., ko so povečali okna v ladijskem delu. Oprema je lesena, glavni oltar Sv. Klemena in stranska oltarja Sv. Valentina in Sv. Andreja so iz 19.st. Kot posebnost velja omeniti še križev pot z napisi pod okvirji, manjša freska za glavnim oltarjem iz leta 1640, bogato poslikan zvonik in zvon iz 14.st. Nedeljska maša ob 10 uri.
Dovje
OBNOVLJENA KOVAČNICA PR' KATR' NA DOVJEM
Stavba je bila obnovljena s pomočjo programa CRPOV (Celostni program razvoja podeželja in obnova vasi). Trgovina se nahaja v spodnjem delu stavbe, v zgornjem delu pa je obnovljena lesena izba iz prejšnjega objekta. S stavbo upravlja Razvojna zadruga Dovje, ki je namenjena promociji, trženju in prodaji pridelkov in izdelkov s kmetij. Več...
Spomenik je bil postavljen leta 1989, ob 100-letnici Aljaževega prihoda na Dovje (delo kiparja Mitroviča). Na Dovjem je služboval med leti 1889-1927, vse do svoje smrti. Pokopan je pred zakristijo pri Sv. Mihaelu. Poleg tega, da je bil župnik, skladatelj (uglasbil je 'Oj Triglav moj dom') in pevec, je bil vnet planinski delavec in pobudnik gradnje planinskih koč in poti. Jakob Aljaž (1845-1927) je bil med pobudniki za gradnjo vaškega vodovoda na Dovjem, ustanovitev prosvetnega društva in gradnjo kulturnega doma na Dovjem. Bil je zagovornik slovenstva in narodni buditelj, sodeloval je tudi pri ustanovitvi Slovenskega planinskega društva.
Verjetno njegovo najbolj znano dejanje je odkup zemljišča na vrhu Triglava od občine Dovje leta 1895 na lastne stroške. 7. avgusta 1895 je na gori postavil stolp iz debele pocinkane pločevine. V obdobju tekmovanja slovenskih in nemških planinskih društev v Julijskih Alpah je tako Jakob Aljaž najbolj zaslužen, da je Triglav ostal slovenski. Triglav je slovenski ponos ter simbol slovenskega naroda in neodvisnosti slovenske države. Sedmi avgust je postal praznik občine Kranjska Gora.
Istega leta je kupil še ves dovški svet pod Triglavom in leta 1896 na Kredarici postavil Triglavsko kočo, poleg nje pa majhno kapelico, posvečeno Lurški Materi Božji. Leta 1909 so Triglavsko kočo zaradi vedno večjega števila planincev povečali v Triglavski dom. Že leta 1894 je Aljaž postavil prvo zasilno kočo v Vratih. Dve leti kasneje je po naročilu Slovenskega planinskega društva postavil večjo kočo, ki so je brez njegove vednosti poimenovali Aljaževa koča. Tudi ta koča je kmalu postala premajhna, zato je Aljaž poleg nje leta 1904 zgradil precej večji, Aljažev dom. Leta 1909 je dom odnesel snežni plaz, zato so 17. julija 1910 odprli novo zgrajen in z zidanim pritličjem, mnogo večji Aljažev dom, ki stoji še danes.
MOJSTRANA
TRIGLAVSKA MUZEJSKA ZBIRKA
Muzej v Mojstrani so odprli leta 1984 v nekdanji Jozlnovi gostilni. V zbirki je razstavljeno gradivo o zgodovini planinstva na Slovenskem: o prvih pristopih na Triglav, ustanovitvi in delovanju Slovenskega planinskega društva in njegovih podružnicah, gradnji planinskih koč, Turistovskem klubu Skala, Gorski reševalni službi, Jakobu Aljažu in predstavitvi Triglavskega narodnega parka. Muzej hrani tudi zbirko stare alpinistične opreme, stare fotografije nosačev s tovorom, predmete stare obrti...
Odprto od 1. maja do 31. oktobra vsak dan razen ponedeljka 10.00-17.00, po dogovoru pa tudi izven obratovalnega časa. Strokovno vodstvo. Vstopnina.
Triglavska cesta 50, 4281 Mojstrana
Tel :+386 (0)4 5891 035
Gsm: +386 (0)31 865-079
ŠMERCOVA HIŠA
Hiša je bila del znane turistične gostilne, ki je slovela po ugledu, gostoljubju in dobri postrežbi. V drugi polovici 19.st. je bil Jurij Skumavec Šmerc, lastnik gostilne, eden prvih mojstranških gorskih vodnikov. Eden najbolj znanih gostov je bil Julius Kugy. Vanjo so zahajali tudi ugledni ljudje iz Avstrije, Nemčije in Italije. Tu naj bi Rudolf Baumbach napisal znano Pripovedko o Zlatorogu. Prelepe freske Sv. Florjana, Višarske Marije in Mihaela - zavetnika dovške cerkve dajejo hiši poseben čar in vrednost. Freske so označevale gostilne s prenočišči, ki so vodile po Zgornjesavski dolini na Svete Višarje.
AMBROŽIČEVA HIŠA
Zanimiva je predvsem zaradi niza panjskih končnic, ki krasijo pročelje hiše. Tu je nekdaj živel ustanovitelj čebelarsko-sadjarskega društva, Mihael Ambrožič (1846-1904). Bil je svetovno znan čebelar, trgovec s čebeljimi panji, maticami in medom. Leta 1872 je začel s trgovanjem in v nekaj desetletjih razvil največje podjetje za izvoz kranjske čebele, saj je v treh desetletjih izvozil več kot 70 tisoč čebeljih družin, največ v Nemčijo. Za delo je prejel 147 odlikovanj, večinoma v tujini. V spomin so mu leta 1983 postavili spominsko ploščo z znaki zlatih odlikovanj in medalj, ki jih je prejel med svojim delovanjem.
ŠPANOVA HIŠA
Španova kmetija naj bi bila po ustnem izročilu najstarejša v Mojstrani. Ime Špan je pogosto slovensko hišno ime, kar kaže na pomembno funkcijo gospodarja kot župana kraja. Domačija je bila ena najbogatejših, saj so se domači ukvarjali s prevozništvom (''furanjem''). Hiša je primer kmečkega baroka, kar kažejo poslikave različnih ornamentov in sončne ure na fasadi iz leta 1747.
Zgornja Radovna
POCARJEVA DOMAČIJA
Domačija, ki je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, je spomeniško obnovljena in muzejsko opremljena. Gre za eno najstarejših in redko ohranjenih starih kmečkih domačij v TNP. Na vhodnem pročelju sta freski Višarske Matere Božje in Križanega z materjo Marijo in Marijo Magdaleno. Notranja oprema je v celoti avtentična. Stanovanjska stavba zajema vežo, 'hišo' z lončeno pečjo, hišno kamro, črno kuhinjo, kamro za preužitkarje, klet in podstrešje. Gospodarsko poslopje sestavljajo hlevi, senik s kmečkim orodjem in panoji s predstavitvijo TNP-ja. V kompleksu so ohranjeni še svinjak, drvarnica in vodnjak, ki skupaj s hišo in gospodarskim poslopjem predstavljajo zaključeno celoto. Domačija prikazuje življenje, delo in stavbno dediščino preteklih stoletij in je poleg muzeja tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka.
Z domačijo upravlja Javni zavod Triglavski narodni park. Informacije o vodenih ogledih in obratovalnem času dobite na TNP in v poletnem času v naši informacijski pisarni.
PSNAKOVA ŽAGA IN MLIN
Nahajata se 300 metrov od izvira Radovne, pod Gogalovo domačijo. Mlin in žaga sta delovala le občasno - ob veliki vodi. Kdaj sta bila zgrajena, ni znano, obratovala pa sta vse do 70-ih let. V mlinu je ''črni'' kamen za mletje žitaric; lesena žaga - venecijanka, ki je zaradi racionalne izrabe delovala sočasno z mlinom, je z mehanizmom povezana s pogonskim vodnim kolesom.
DOLINA VRATA
SPOMENIK PADLIM PARTIZANOM GORNIKOM
To je velik balvan, v katerega je zabit največji plezalni klin z vponko, kar jih poznamo na svetu. Ob njem se nam ponuja čudovit pogled na severno steno Triglava. Spomenik je posvečen padlim partizanom gornikom v drugi svetovni vojni.
SPOMENIK JAKOBU ALJAŽU
